Simonov zaliv in rimski pomol

Konec aprila 2015 smo pomagali Avstrijskemu arheološkemu inštitutu pri dokumentiranju ostankov rimskega pomola v Simonovem zalivu pri Izoli.

Leta 1999 je bilo najdišče v Simonovem zalivu razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Arheološke najdbe obsegajo ostanke obmorske rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa. Pristanišče je bilo dobro zavarovano pred vetrom in je lahko sprejemalo ladje dolžine do 25 m, ki so lahko natovorile tudi do 1000 amfor. Robnik in pomol, ki je še v 19. stoletju imel bronaste prstane za privezovanje ladij, sta danes pokrita s kopališko strukturo. Ostanki valobrana so še vedno vidni v morju, vendar pod morsko gladino, saj je nivo morja danes za 1,6 m višji kot v rimski dobi. Prve podvodne meritve in raziskave so se na območju začele leta 1968, ko so zasuli notranji del zaliva, da bi povečali in uredili plažo ter preprečili poplavljanje notranjega dela pristanišča. Rimski obalni zid in pristan so uporabili kot temelj za novo zidano betonsko brežino in pomol.