Simonov zaliv in rimski pomol

Konec aprila 2015 smo pomagali Avstrijskemu arheološkemu inštitutu pri dokumentiranju ostankov rimskega pomola v Simonovem zalivu pri Izoli.

Leta 1999 je bilo najdi┼í─Źe v Simonovem zalivu razgla┼íeno za kulturni spomenik dr┼żavnega pomena. Arheolo┼íke najdbe obsegajo ostanke obmorske rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem in najve─Źje pristani┼í─Źe iz istega ─Źasa. Pristani┼í─Źe je bilo dobro zavarovano pred vetrom in je lahko sprejemalo ladje dol┼żine do 25 m, ki so lahko natovorile tudi do 1000 amfor. Robnik in pomol, ki je ┼íe v 19. stoletju imel bronaste prstane za privezovanje ladij, sta danes pokrita s kopali┼íko strukturo. Ostanki valobrana so ┼íe vedno vidni v morju, vendar pod morsko gladino, saj je nivo morja danes za 1,6 m vi┼íji kot v rimski dobi. Prve podvodne meritve in raziskave so se na obmo─Źju za─Źele leta 1968, ko so zasuli notranji del zaliva, da bi pove─Źali in uredili pla┼żo ter prepre─Źili poplavljanje notranjega dela pristani┼í─Źa. Rimski obalni zid in pristan so uporabili kot temelj za novo zidano betonsko bre┼żino in pomol.